S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje Ivan Kramer meni: »Če smo se v Celju za nekaj odločili, bomo tudi izpeljali, kljub pomislekom nekaterih!« — Fedor Gradišnik: »Po manjkanje ustreznih prostorov nas pesti na vseh področjih. Zaradi tega ne moremo organizirati takšnih prireditev, ki bi našemu mestu še bolj dvignile veljavo!« — Turistično rekreacijski center na Golovcu bo namenjen delavcu, da bo tudi zunaj delovnega mesta našel prostor za svoje življenje! — Začetek gradnje v začetku jeseni letošnjega leta!
V prvih dneh letošnje jeseni naj bi (in bodo — tako obljubljajo!) začeli graditi prepotrebni turistično-športni objekt v Celju in to na območju Golovca. Zakaj so se odločili prav za to varianto, če prav vemo, da jih je bilo v našem mestu več, predvsem pa tri:
— v Mestnem parku,
— na Lavi in
— na Golovcu.
Obveljala je zadnja varianta.
V Mestnem parku ne bi bilo možno zgraditi vseh potrebnih objektov, prišlo pa bi tudi do prometnih težav!
Na Lavi, ki je malo preveč oddaljena iz Celja, so tla geološko neprimerna za takšne objekte.
Ostal je torej Golovec in prostor okoli njega. Res je, da tla niso idealna (na vrhu je naplavina, tri metre spodaj gramoz in osem metrov nižje skale! Vse to pa se da rešiti!), so pa drugi argumenti, ki govorijo v prid temu, da so se odločili za gradnjo na Golovcu. To je predvsem cenenost in lahek dostop z vseh strani, tako za avtomobiliste, kot tudi za pešce, saj imajo slednji iz Celja do centra samo okoli dvajset minut hoda.
Jože Kopitar, eden iz med »očetov« novega centra, je povedal, da je pri prvih zametkih za celjski turistično-rekreacijski cen ter pomagal pokojni veli ki slovenski arhitekt Stanko Bloudek. Sam je svetoval pri gradnji plavalnih bazenov na Ljubljanski cesti in že takrat nakazal, da tisti prostor ni ustrezen za večji celjski center, ampak da je to predvsem na in ob Golovcu. Res je, da so v zadnjih petnajstih in več letih pripravili celo vrsto načrtov in da je bilo s strani »strokovnjakov« iz rečenih celo kopico »dobronamernih« pripomb. Res pa je tudi, da ljudje niso obupali, da so delali naprej in zdaj smo tik pred startom gradnje iz redno pomembnega objekta tako za Celje, kot za širšo okolico.
Direktor Zavoda za napredek gospodarstva v Celju Fedor Gradišnik je nekoliko jedko, vendar upravičeno povedal: »Po manjkanje ustreznih prostorov nas pesti na vseh področjih. Zaradi tega ne moremo organizirati večjih manifestativnih srečanj, kulturnih prireditev, razstav, da ne govorimo tudi o športnih prireditvah. Skoraj vsako občinsko središče v Jugoslaviji že ima nek center, mi Celjani pa smo na repu. Zdaj je priložnost, da se tega repa otresemo.«
Žal so še vedno med nami ljudje, ki mislijo drugače, da takšen center Celju ni potreben. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta (Delje Ivan Kramer misli drugače (velika večina mu pri tem pomaga!): »Da moramo Tater, čeprav bi se morda tudi dalo razpravljati o po škodbah ceste — temveč nad dati našemu delovnemu človeku tudi nekaj zunaj delovnega mesta, tega pa je zaenkrat pri nas pre malo!« Res je, da imamo Celjsko kočo pa Griček in šmarttnsko jezero ter ce lo vrsto ostalih objektov. Vendar je vse razbito po posameznih področjih in ne daje tistega, kar po trebujemo. Golovec oz. tu ristično-rekreacijski center naj bi vse to združil in bi pomenil osnovo za na daljnje delo na tem pod ročju.
Mnogi tudi Golovcu oporekajo »nečist« zrak! Vendar bo na Golovcu rekreacija večinoma v zaprtih in klimatsko urejenih prostorih, torej za nečistost zraka ni vprašanje! In ne bodimo zlobni, kot pravi Ivan Kramer. »Če smo se odločili, da bomo v CeIju imeli industrijo, potem bomo imeli tudi oskrunjeno naravo. Moramo pa se — in tudi se — boriti za čimmanjše oskrunjenje!« V tem ima Ivan Kramer prav.
Kaj nam bo v uvodu takoj po rojstvu ponudil Golovec?
Ko bodo znane lzjave in ugotovitve Geološkega zavoda iz Ljubljane, bodo izdelali konkretne načrte in v avgusti začeli z gradnjo hale, februarja nadaljevali pa z gradnjo pokritega bazena, kegljišča in gostišča z nekaj prenočišči. To je prva faza, ki naj bi bila zaključena prihodnjo jesen. Istočasno bodo urejevali tudi okolico in pripravljali teren za nadaljnje faze gradnje turistično — rekreacijskega centra na Golovcu. Skupščina občine Celje je sprejela sklep, da zgradijo, center, zbirajo pa tudi že sredstva. Torej smo resnično pred startom objekta, ki je za naše potrebe nujen. Ne smemo pa ob tem pozabiti, da se bo do tako ali drugače razvijali tudi ostali športno rekreacijski prostori, kot Šmartinsko jezero (kasneje tudi Tratna), Griček, Mlinarjev Janez, Celjska koča. Skalna klet in ostali. Prvi pa je turistično rekreacijski center Golovec, kjer naj bi bilo združeno vse, kar Celje na tem področju potrebuje. Smo pred startom, ki upamo — in želimo — da bo uspel.
Tone Vrabl, Novi tednik, 3. 7. 1974