S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Uprava celjske Kovinotehne je potem, ko je kranjski Merkur konec prejšnjega tedna sporočil, da ima v lasti 53,15 odstotka delnic Kovinotehne, v ponedeljek v dnevnem časopisju objavila negativno mnenje k Merkurjevi ponudbi za prevzem, nato pa je svoje nasprotovanje podrobneje pojasnila še na novinarski konferenci. Predsednik uprave Saša Geržina je poudaril, da način in čas prevzema, kakršnega si je privoščil Merkur, nista korektna. Uprava Kovinotehne ni bila seznanjena z Merkurjevo namero, ni poznala vsebine prospekta ob njegovi izročitvi Agenciji za trg vrednostnih papirjev, niti ni dobila najbolj splošnih pojasnil o Merkurjevih načrtih po prevzemu Kovinotehne, čeprav sta se vodstvi obeh družb v zadnjem času sestali dvakrat. »Zato menimo, da gre za klasičen, slabo pripravljen prevzem, o tem, zakaj se je Merkur za ta prenagljeni korak odločil zdaj, ko se obe podjetji še vedno ukvarjata z notranjo reorganizacijo, pa lahko le ugibamo,« je dejal Saša Geržina in dodal, da čas prevzema pravzaprav sploh ni slučajen. Izkazalo se je namreč, da je Merkur odlično in tekoče seznanjen o poslovanju in o nadaljnji sanaciji Kovinotehne, ki med drugim predvideva tudi več kot dve milijardi tolarjev vredno dezinvestiranje. Podjetji si sicer vseskozi izmenjujeta podatke, vendar je Merkur pred oblikovanjem ponudbe očitno imel več podatkov kot bi jih lahko uradno pridobil. Pri tem je Geržina opozoril, da je v nadzornem svetu Kovinotehne tudi predstavnik Atene, ki se je že odločila prodati Merkurju svoj 27-odstotni delež.
V Kovinotehni poudarjajo, da se zavedajo pomena poslovnega sodelovanja tudi v trgovini s tehničnim blagom, kar so zapisali tudi v svoje razvojne načrte, vendar so proti takšnemu načinu povezovanja, na kakršnega se je Merkur lotil Kovinotehne. Ne le zato, ker gre za prevzem enakega podjetja s podobno organizacijo, istimi dobavitelji in istim trgom, kar zagotovo ne bo povečalo .prometa v gradbeni in industrijski prodaji, ampak tudi zato, ker scenarij za čas po prevzemu, če seve da obstaja, morda ni rožnat. »Merkur bo gotovo želel hitro povrniti stroške, ki jih ima z nakupom Kovinotehne, denar pa bi lahko zagotovil s prodajo Kovinotehninih nepremičnin, s pritiskom na dobavitelje, da znižajo cene, in z zmanjševanjem števila zaposlenih v Celju,« ugiba Saša Geržina, ki sicer upa, da načrti Merkurja niso takšni.
Saša Geržina je še povedal, da že v prihodnjih dneh pričakuje iz Naklega prijazno vabilo na pogovor, na katerem naj bi končno slišal argumente, ki jih doslej še ni slišal, in morda tudi obtožbe, češ da se obnaša lokalistično in da je proti vsakemu povezovanju. »Do morebitnega prevzema se z vodstvom Merkurja ne nameravamo sestati,« je poudaril Geržina. »Če doslej niso imeli časa za nas. tudi sedaj pogovor ni umesten.« Napovedal je tudi, da bo uprava, če bo prevzem uspel, takoj ponudila odstop, saj meni, da se bo s prevzemom ustavila rast Kovinotehne, razvojne in vodstvene funkcije pa bodo najverjetneje prenešene v Kranj. V Kovinotehni so tudi prepričani, da prevzemi, kjer ni soglasja uprav obeh družb, ne morejo biti uspešni. Ponudba za odkup delnic Kovinotehne bo »odprta« do 30. septembra in za zdaj je težko napovedati, ali se bo do takrat kdo od dobaviteljev ali kupcev, ki so sicer, kot je poudaril Geržina večinoma presenečeni in tudi zaskrbljeni zaradi Merkurjeve namere, odločil za oblikovanje konkurenčne ponudbe. Pobud je sicer veliko, vendar bi se moral najti nekdo, ki bi vodil takšen konzorcij, predvsem pa bi bilo treba zagotoviti kar precej denarja za odkup vseh delnic, ki so na trgu. Pri tem je treba še povedati, da je v preteklih “dneh Gorenje že povečalo svoj delež Kovinotehninih delnic na 5,56 odstotka.
V ponedeljek so novinarsko konferenco pripravili tudi v Merkurju, kjer želijo, da bi se postopek prevzema čim prej končal. Predvidevajo, da bo vlada svoje mnenje oblikovala v septembru, urad za varstvo konkurence pa ima za izdajo odločbe še tri mesece časa. Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je poudaril, da je povezovanje med družbama nujno, saj bi neprestano konkuriranje med njima, še zlasti na področju veleprodaje, prej ali slej vplivalo na uspeh obeh družb, prostor za tujo konkurenco pa bi se še bolj odprl. Dejal je tudi, da naj bi Kovinotehna po prevzemu poslovala samostojno še leto ali dve.
Kovinotehna je v prvem letošnjem polletju dosegla zelo dobre poslovne rezultate. Na domačem trgu je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala prodajo za 13,5 odstotka in ustvarila za 17,5 milijard tolarjev čistih prihodkov, kar je za 8,5 odstotka več kot lani. V tem času je realno znižala stroške za skoraj 7 odstotkov, zmanjšala zadolženost za 833 milijonov tolarjev, dobiček pa znaša 57 milijonov tolarjev.
Janja Intihar, Novi tednik, 2. 9. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
