… (v letošnjem prvem polletju 303), črtanih je bilo 230, izključenih 8, sprejetih pa samo 45. Ko so na seji občinskega komiteja ocenjevali te številke, so ugotavljali, da zlasti letos člani izstopajo predvsem zaradi političnih razmer in dogodkov v Jugoslaviji in ne toliko v Sloveniji ali lastnem okolju. Med razlogi, ki so jih člani sami navedli ob izstopu, pa še vedno prevladujejo višina članarine, osebni razlogi in neučinkovitost zveze komunistov v družbi.
Komite je sicer izrazil zaskrbljenost nad obsegom izstopov, črtanj in izključitev, ki so celjsko občino pripeljali s četrtega na peto mesto po deležu članstva v Sloveniji, še bolj pa zaradi skromnega priliva mladih. Medtem ko je na politična dogajanja v Jugoslaviji težko vplivati, pa bi z resnejšim delom z mladimi gotovo lahko naredili korak naprej.
Bolj kot gibanje članstva v občini pa kaže na slabosti v delovanju komunistov analiza o delovanju osnovnih organizacij. V Celju so takšno analizo naredili prvi v Sloveniji. Kljub očitkom, da ni bila narejena na visoki strokovni ravni, jasno kaže, da z delom osnovnih organizacij v občini ne morejo biti zadovoljni. Osnovne organizacije se premalo sestajajo, razprave so le redko vsebinske, lotevajo se obrobnih problemov, ob tem pa večina članov molči. Več kot 90 odstotkov osnovnih organizacij se je v raziskanem obdobju sestalo zgolj na pobudo občinskega ali centralnega komiteja. Očitno torej ni lastnih pobud in reševanja lastnih problemov – dokler ni že prevroče.
Ob tem so na seji komiteja ponovno opozorili na potrebne spremembe v metodah dela, če hočejo stopiti korak po poti prenove. Osnovne organizacije so skoraj brez vsakršnega vpliva, še zlasti v primerjavi z avtoriteto (manj občinske organizacije) centralnih komitejev zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. »Sestopanje z oblasti« bo torej potrebno opraviti na teh ravneh, pri njihovih metodah dela.
Novi tednik, 6. 10. 1988
