S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Končno je Celje dočakalo toliko obljubljeni in težko pričakovani dan — nič manj zaželen s strani delovnega kolektiva Cinkarne — ko bodo dokončno pričele obratovati nove instalacije za pridobivanje žveplene kisline, z dnevno kapaciteto 42 ton in, ki bodo obenem za 50% očistile celjsko ozračje žveplenih plinov. To se pravi, procent plinov, ki uhajajo neizkoriščeni v zrak se bo znižal skoraj na splošno dovoljeno ravan, oziroma bolj jasno povedano, stanje bo, ne glede na mnogo večjo proizvodnjo, boljše kot pred vojno.
V Cinkarni proizvajajo žvepleno kislino že preko 40 let in to z zmogljivostjo od predvojnih 12 ton dnevno, do današnjih 16 ton.
Za časa vojne je okupator naprave, ki so bile zgrajene 1913. leta totalno izkoriščal, toda — to je bilo zanj značilno — ni jih v redu vzdrževal. Poleg tega je uporabljal rude z močno primesjo fluora, ki je precej pripomogel, da so bile naprave ob osvoboditvi v popolnoma nerabnem stanju.
Z obnovitvijo vseh naprav proizvaja Cinkarna danes, do sobote, 11. septembra 1954 s staro izrabljeno in neekonomično instalacijo, kot je že rečeno, 16 ton dnevno. Toda z vsako tono povečane proizvodnje surovega cinka se je — jasno — sorazmerno večala tudi množina žveplenih plinov, ki jih stare naprave niso mogle izkoristiti in so uhajali ter uhajajo, le do 11. septembra 1954! — neizkoriščeni v ozračje.
Da je bil potreben dvig proizvodnje cinka, in zakaj je bilo to nujno, ni potrebno posebej poudarjati. Posebej pa je potrebno podčrtati, da je vodstvo Cinkarne skozi vsa povojna leta iskalo kot in možen način, kako bi se proizvodnja žveplene kisline, ki predstavlja za celo vrsto industrije osnovno surovino, dvignila, oziroma, kako bi se nekoristno uhajajoči in ozračje okužujoči žvepleni plini, izkoristili.
Že leta 1946 so odšli prvi strokovnjaki na študij žveplene kisline v kemične tovarne Šabca in Kruševca, kjer so dobili tehnično osnovo za nadaljnji študij, ter izdelali idejne projekte za proizvodnjo žveplene kisline. Da pa ni prišlo takrat do realizacije, je kriva finančna in tehnična preokupiranost Cinkarne na obnovi obstoječih naprav, in izgradnji šestih novih destilacijskih peči, pražilnice, kot je kriva informbirojevska blokada, ki ni dovolila večjih investicij.
Tako je minilo nekaj let.
Leta 1953 je pa odločil Gospodarski svet LRS, da se zgradi kot prvo etapo nova naprava za žvepleno kislino po stolpnem procesu s kapaciteto 60 ton dnevno, in s tem postavi novi eri točno terminiran začetek. Podpisana je bila pogodba s firmo Petersen iz Wiesbadena, ki je dobavila vse potrebne tehnične projekte.
Gradnja sedanje naprave predstavlja v bistvu kompleks gradenj, ki so neposredno povezane s samo produkcijo žveplene kisline. Sem spada naprava elektrostatičnega čistilca z vsemi plinovodi, nova vodama ob Voglajni z novim vodovodnim omrežjem za metalurške in kemične obrate, povečava tovarne za superfosfat, prestavitev visokonapetnostnega voda in gradnja novega voda iz nove transformatorske postaje v Selcah itd. Da ne govorimo o tem, da narekuje nova naprava nujno modernizacijo pražilnih in aglomeracijskih naprav, ki bodo poleg boljšega praženja omogočile tudi 100% izkoriščanje naprave same.
Kot je že napisano, bo nova naprava izkoriščala 50% žveplenih plinov in producirala 42 ton žveplene kisline dnevno.
Sama gradnja se je pa zaradi izredno težavnega fundiranja temeljev — izvajalec je bilo gradbeno podjetje »Beton«, ki je svoje delo izvrstno opravilo — zavlekla za cela 2 meseca. Cela zgradba naprave počiva na 15 betonskih vodnjakih, globokih po 9 metrov. Po preteku 16 mesecev pridnega in vztrajnega dela je bila celotna naprava z elektro filtrom in drugimi vzporednimi napravami dograjena in je bilo prvo poizkusno obratovanje izvršeno že v prvih dneh letošnjega septembra.
Pri gradnji je bilo porabljenih okoli 6000 ton raznega gradiva, ter je bil uvožen le tisti material, ki ga ni bilo moči izdelati doma, kot elektrofilter sam, specialne črpalke za kislino, merilni aparati in slično. Vsa dela so izvršili domači strokovnjaki.
Ko bo torej 11. septembra ob 12. uri slovesni začetek pogona novih naprav — in s tem obenem konec pritožb okolišnega prebivalstva nad cinkarniškim blagoslovom — želimo kolektivu obratov pražilnice in žveplene kisline mnogo uspehov v proizvodnji, ki pomeni važen člen v delu jugoslovanske industrije.
Nova velika in impozantna zgradba pa bo ponos Celju in Cinkarni.
Savinjski vestnik, 10. 9. 1954
