Javni zavod Zdravstveni dom Celje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos ponudil opravljanje enakega obsega zdravstvenih storitev kot v letu 1992. Zaradi izhodišč zavarovalnice, ki so področje, ki ga pokriva posamezni zdravstveni dom precej izenačila z občinskimi mejami in ker urgentno službo ocenjujejo kot nadstandard, pa pričakujejo nekaj resnih težav — seveda, če se z zavarovalnico v pogajanjih ne bodo uspeli dogovoriti.
Celjski zdravstveni dom z zdravstvenimi postajami v Štorah, Dobrni in Vojniku ter štirimi bivšimi obratnimi ambulantami: Cinkarna, Emo, Ingrad in Cetis, je ponudil dejavnost splošnega zdravstva, zobozdravstva in reševalne službe. Kot je v ponedeljek na novinarski konferenci povedal prim. mag. Branko Mežnar, direktor Zdravstvenega doma Celje, zagotavljajo delo v dopoldanskem in popoldanskem času na najvišji strokovni ravni.
Letos so uvedli v večini ordinacij naročanje pacientov na uro, tako da so pacientom čim bolj olajšali dostop do zdravnika. Tudi za področje specialističnih dejavnosti zagotavljajo, da ni čakalnih dob in da pacienti vse, če je le mogoče, opravijo v enem dnevu.
Pri dobro organiziranem in utečenem delu pa grozita ob dogovarjanju z zdravstveno zavarovalnico dve težavi. Ena je povezana z izhodišči zavarovalnice, ki ne upoštevajo dnevne migracije približno 12 tisoč delavcev in 4 tisoč šolarjev, ki prihajajo v Celje, kjer tudi koristijo zdravstvene storitve.
Poleg tega v dispanzer za žene v celjskem zdravstvenem domu prihaja preko 45 odstotkov pacientk, ki imajo stalno bivališče v drugih občinah območja. Če jim zavarovalnica ne bo priznala dejanskega obsega dela, bo to povzročilo ne le daljše čakalne dobe, temveč v skrajnem primeru tudi odklanjanje pacientov iz drugih občin. Tega si pa seveda nihče ne želi.
Se težje posledice za bolnike pa bi imelo nepriznavanje službe nujne medicinske pomoči (urgentne službe) kot osnovne dejavnosti, normalne zdravstvene oskrbe. Zavarovalnica celjsko namreč ocenjuje kot nadstandardno. Kot je poudaril predstojnik te enote in vodja osnovne zdravstvene dejavnosti v zdravstvenem domu prim. Andrej Žmavc, je urgentna služba v Celju referenčna za vse večje centre v Sloveniji, kjer skušajo na podoben način urediti nujno medicinsko pomoč. Celje je z njo začelo 1. marca 1986 v sklopu dežurne službe, Ljubljana pa v celoti šele lani in se je pri tem zgledovala prav po Celju.
Na celjskem območju je zgodnja smrtnost zaradi poškodb v prometu prav zaradi urgentne službe manjša, kot drugod v Sloveniji. To je še posebej pomembno, saj gre skozi občine Celje, Žalec in Šentjur, ki jih pokrivajo s to službo, velik del transporta in prihaja do najhujših prometnih nesreč (na Sloveniki, na cesti proti Vranskem). »Urgentna služba je nujna dejavnost. Ne moremo biti kaznovani, ker delamo več in bolje. Pričakujemo, da bo v Sloveniji sprejet pravilnik o nudenju nujne medicinske pomoči, ki bo opredelil todejavnost tako, kot jo imamo organizirano v Celju. Ukinitev te dejavnosti pa bi pomenila, da vračamo medicino na področju nujne medicinske pomoči za desetletje nazaj,« je pribil prim. Žmavc.
Opozorila, ki prihajajo iz celjskega zdravstvenega doma, niso prazna. Upamo lahko le, da se bo na koncu pokazalo, da niso bila potrebna.
Novi tednik, 13. 5. 1993
