Kmetje se vse težje odločajo za usmeritev svojih kmetij. Resda je večja pridelava hrane skupna želja in potreba družbe, a ta tudi postavlja vse bolj zahtevne pogoje kmetom, ki žele svojo proizvodnjo usmeriti. Predvsem bančni pogoji za najemanje posojil so tisti, ki marsikomu onemogočijo drugačen način dela, še bolj številne pa preplašijo obveznosti ob plačilu posojil.
V celjski občini je v preteklih letih usmerilo svoje kmetije 146 kmetov, letos pa so se jim priključili še številni novi. Vendar v kmetijski zadrugi ugotavljajo, da je za to potrebnega vse več prepričevanja in da je pravzaprav le še malo kmetij, ki bi v občini še izpolnjevale pogoje za usmeritev proizvodnje.
– Raje kot sami se usmerjajo kmetje v skupnostih.
Tako se je letos šest kmetij odločilo za konjerejsko skupnost. Skupno imajo zaenkrat enajst konj, usmerjeni pa so tudi v proizvodnjo mleka in rejo mladega pitanega goveda. Tudi tri nove strojne skupnosti so letos zaživele v celjski občini. V Šmartnem združuje tri kmetije, v Zagradu šest in v Rožnem vrhu tri, vse pa so usmerjene v proizvodnjo mleka in mladega pitanega goveda. Poleg teh skupnosti se je v občini na novo usmeril en sam kmet – Planinšek.
Od usmerjenih kmetij veliko pričakujejo, a ne čez noč. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da mine kar precej časa od naložbe pa do učinkov preusmerjene proizvodnje, vsi pa tudi niso enako sposobni prebroditi številne težave, s katerimi se v teh časih spopada kmetijstvo. Kljub temu pa letos v občini pričakujejo še nekaj preusmerjenih kmetij. Skoraj gotovo se bodo usmerile štiri, verjetno pa kasneje še dvanajst. Največ je seveda odvisno od bančnih pogojev.
Novi tednik, 2. 8. 1984
