S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjskim podjetjem, ki delajo že za tretje leto petletke se je 24. decembra pridružila tudi Tovarna sadnih sokov in marmelade, ki je v prvih dveh letih petletke povečala svojo proizvodnjo za 400 odstotkov v primeri z letom 1945. Proizvodnega plana letos tovarni ni uspelo izpolniti zaradi slabe sadne letine, vrednostno pa so kljub temu plan dosegli. Zasluge za izpolnitev finančnega plana je vsekakor pripisovati celotnemu delovnemu kolektivu, predvsem pa še devetim udarnikom in sedmim racionalizatorjem, ki so zrasli v borbi za plan.
Cvikl Alojz, ključavničarski mojster je dal predlog za avtomatičen transport sadja od bazenov do stiskalnic, s čemer se znatno zmanjša proizvodni čas in gnitje sadja. Z usvojitvijo tega predloga bo tovarna prihranila letno preko 400.000 din (cena časopisa 2 din, op.). Drugi racionalizator iz ključavničarske delavnice je Sever Feliks, ki je sestavil novo stiskalnico za tesnila in s tem odpravil pogosto menjanje tesnil zaradi okvar.
V mizarski delavnici je Zupanc Jože samostojno skonstruiral nov izravnalni skobelni stroj. Vse potrebno, razen osi. je izdelal iz starega železa. Na podoben način je izdelal tudi nov vrtalni stroj. Stroški za nova stroja znašajo le 18.000 din, uprava pa prihrani na podlagi racionalizacij tri delovne moči.
Med racionalizatorje v Tovarni sadnih sokov se je uvrstila tudi ženska — tov. Gozdnek Antonija, ki je dala komisiji za racionalizacije celo dva predloga, katera že s pridom koristijo. Pri svojem vsakdanjem delu je opazila stvari, ki so ušle očem preddelavcu in mojstru. Pri polnjenju steklenic s sadnim sokom so postavljali polne steklenice na mizo brez podložkov. Steklenica je često počila in se je sok razlil po tleh. Na predlog tov. Gozdnekove so izdelali primeren aluminijast podstavek, s čemer so letno prihranili samo za planirano vsoto 24.000 din.
Po ponovnem predlogu tov. Gozdnekove so izboljšali razpored dela v mehanični delavnici, tako da za vsak oddelek tovarne odgovarja določen strokovnjak in stroji niso zaradi kvarov v daljših zastojih.
Na skrajšanje proizvodnega časa in znižanje polne lastne cene so mislili tudi v skladišču. Skladiščnik Suša Janez s svojo iznajdbo je odpravil prenašanje zabojev in vreč po stopnicah na dvorišče in do vagona s tem, da je prebil zid v magazinu in montiral žleb, po katerem spuščajo zaboje naravnost pred vrata vagona. Tako je z malenkostno investicijo znatno prihranil na delovnih urah.
Uprava podjetja posveča vso skrb vzgoji novih strokovnih kadrov. V ta namen se je vršil v tovarni prvi tečaj za kvalificirane delavce, katerega je z uspehom dovršilo 34 tečajnikov, letos pa se je usposobilo za polkvalificirane delavce 22 članov kolektiva, med njimi 13 žensk.
Usposabljanje delavcev je temeljni pogoj za uspešno delo v razširjenih obratih podjetja, ki je pričelo s proizvodnjo 30 novih izdelkov. Najnovejši je poizkus izdelave kompotov in mont i r a n j e nove sušilnice za sadje in razno zelenjavo. V ta namen so tudi opremili moderen laboratorij za izvrševanje analiz in raznovrstnih poizkusov.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje so bile ustanovljene nove pulpen postaje v Ljutomeru, Murski Soboti, Ptuju in Gornji Lendavi, ki zbirajo sveže sadje in ga predelajo v polizdelke, tako zvani pulp, katerega tovarna predeluje često šele pozimi.
V tretjem letu petletke bo kolektiv Tovarne sadnih sokov na podlagi dosedanjih izkušenj še stopnjeval svoje delovne uspehe in dvigal proizvodnjo, tako da bo ob koncu petletke vreden kolektiv socialističnega gospodarstva
Celjski tednik, 25. 12. 1948
