S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Poplave v Sloveniji so dejstvo, ki se mu ne da izogniti. Edino, kar država lahko stori, je čimprejšnji začetek sanacije in ureditev vodotokov ter vodnogospodarskih objektov ter s tem dolgoročno zagotavljanje poplavne varnosti v Sloveniji.
Strokovne osnove so pripravljene, za zagotovitev denarja pa bo potrebna čimprejšnja politična odločitev. Za zagotavljanje poplavne varnosti v Sloveniji bi v naslednjih letih morali zagotoviti približno 54 milijard tolarjev, kar je sicer visok znesek, vendar pa v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo poplave, zelo nizek. Strokovnjaki pravijo, da bi se »pokril« že z eno samo preprečeno poplavo velikih razsežnosti.
O poplavah v lanskem oktobru in novembru ter ukrepih, ki bi jih morali v državi čimprej izpeljati za zagotovitev boljše poplavne varnosti, je ministrstvo za okolje in prostor v ponedeljek pripravilo delovno srečanje v Celju. Udeležili so se ga strokovnjaki slovenskega vodnega gospodarstva ter nekaterih visokošolskih ustanov, večina članov državnozborskega odbora za infrastrukturo in okolje, ki ga vodi Jakob Presečnik, ter župani poplavno najbolj ogroženih slovenskih občin. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar je poudaril, da je za nadaljnjo sanacijo poplavne ‘škode nujno potreben sprejem drugega interventnega zakona, ki ga v ministrstvu pripravljajo in bo šel v proceduro konec meseca. Za nujna dela na takoimenovanem vodnem delu, državnem cestnem in železniškem omrežju ter pomoč občinam pri sanaciji na lokalni infrastrukturi ter plazovih bo po Gantarjevih besedah potrebnih okoli 6 milijard tolarjev. »Denar bo težko zagotoviti, zagotovo ne bo šlo zgolj s proračunskim denarjem. Menim, da bo potrebno najetje posojila socialnega fonda Evrope, za kakršnega smo se odločili že ob sanaciji potresnega Posočja.«
»Nad vodami v Sloveniji, imamo pa okoli 30 tisoč kilometrov vodotokov, bdi 25 ljudi, nad gozdovi, denimo, pa preko 700. Menim, da je sčasoma nujno ustanoviti upravo in družbo za vode, vendar to še ne bo prišlo na vrsto letos, saj bi bili epilog tega predloga zagotovo očitki o širjenju državne uprave,« je prepričan minister Gantar.
Lanske poplave so povzročile za 35 milijard tolarjev škode, samo na vodnogospodarskih objektih in napravah pa znaša nekaj manj kot 8,7 milijarde tolarjev. Od tega odpade največji delež na vodnogospodarsko območje Savinje in Sotle, ki je utrpelo preko 3,3 milijarde tolarjev škode. S prvim interventnim zakonom so lani zagotovili 595 milijonov tolarjev za sanacijo, na Celjsko pa je kljub največjemu deležu škode odpadlo le 77 milijonov tolarjev. »Denar smo delili glede na pripravljeno dokumentacijo in glede na nujnost in vrsto del, prednost so imela tista z največjim efektom,« komentira delitev denarja direktor Uprave RS za varovanje narave Albin Krapež. Za letos so iz tega sklopa še načrtovana dela v vrednosti 1,7 milijarde tolarjev.
Od blizu 2.500 hektarov poplavno ogroženih urbanih površin v Sloveniji jih na porečje Savinje odpade več kot petina, kar 560 hektarov, na Voglajno s Hudinjo 40 hektarov, Pako 21, Sotlo 12, Dreto 11 in Dravinjo 75 hektarov. Eden od najpomembnejših kriterijev pri delitvi denarja za investicijsko vzdrževanje in interventne ukrepe, za kar naj bi naslednja leta zagotovili okoli 40 milijard tolarjev, bo razmerje med možno škodo in vrednostjo naložbe, prednostni vrstni red pa bo med drugim slonel še na pripravljeni dokumentaciji, sofinanciranju lokalnih skupnosti in časovnem planu.
Ivana Stamejčič, Novi tednik, 14. 1. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
