S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Celja se že nekaj let drži sloves mesta v Sloveniji z najbolj onesnaženim zrakom, zato je tudi prvo v naši republiki dobilo deset postaj za merjenje onesnaženosti, ki jih je Hidrometereološki zavod postavil v različnih predelih mesta.
Na postajah (merilne aparature so v manjših kioskih) na magnetni trak zapisujejo podatke o onesnaženosti zraka z SO2 in druge podatke o zraku, ki jih bodo spomladi pregledali in računalniško obdelali. Tako bodo prišli do natančnejših vzročnih zvez med vremenom in stopnjami onesnaženosti zraka.
Računalniška obdelava podatkov pa bo tudi osnova za izdelavo študije »Matematični model širjenja onesnaženja v celjski kotlini«. Na podlagi te študije naj bi se namreč v Celju v naslednjih letih odločali za lokacije nove industrije; obrate, ki bodo bolj onesnaževali zrak, naj bi postavili v tistih predelih, kjer sedaj nimajo toliko težav z žveplovim dioksidom.
Študija bo dober pripomoček tudi strokovnjakom, ki se sedaj le na podlagi lastnih izkušenj odločajo, kdaj bo potrebno odrediti alarm oziroma izredne ukrepe. V prihodnje bi lahko podatke, ki jih vsak dan odčitujejo na merilnih postajah (v Miklošičevi ulici in pri Cinkarni) računalniško obdelali in za najmanj pet ur naprej napovedali gibanje koncentracij žveplovega dioksida v zraku ter se na podlagi teh rezultatov odločili, kdaj bo potrebno sprožiti alarm.
S. Š., Novi tednik, 19. 1. 1984
