Za svojo poslovno in proizvodno preobrazbo so v celjski Žični pripravili dva nova programa: za proizvodnjo krogličnih ležajev in plinskih, acetilenskih naprav. Žična, ki je s svojimi 450 zaposlenimi delavci, članica sozda Slovenskih železarn, je prav sedaj v odločilnem obdobju svoje tehnološke, kadrovske in razvojne preobrazbe.
Dosedanja čustvena navezanost na nekatere tradicionalne žične proizvode in izdelke, se bo morala umakniti prizadevanjem, da se iz ekstenzivne delovne in materialne proizvodnje, preusmerijo v ekonomsko, predvsem izvozno, bolj obetavne in zanimive programe.
Tako so že pripravili nekaj preobrazbenih programov, ki so jih večinoma tudi uskladili v okviru slovenskih železarn in celjske občine ter še posebej v okviru raziskovalnega projekta preobrazbe celjskega gospodarstva. Od teh ima največ realnih možnosti proizvodnja krogličnih ležajev manjših dimenzij, ki pa bi se je lotili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in tudi kadrov, postopoma. Ocenjujejo, da bi železarne, zlasti ravenska in jeseniška, lahko zagotavljali kakovostni jekleni vložek v količini 120 ton letno. Celjska Žična sicer za obstoječih osem proizvodnih programov potrebuje veliko jekla (do 18.000 ton na leto!), dolgoročno pa bi s proizvodnjo krogličnih ležajev te količine izredno zmanjšala.
Drugi preusmeritveni program je proizvodnja acetilenskih naprav, ki bi Žični predvsem lahko odprla vrata na konvertibilni zunanji trg, doma pa bi v Celju tudi lahko za najmanj tri delovne organizacije, kot so Emo, Klima in Libela, zaokrožila njihove potrebe po plinskih napravah.
V Žični so sicer razmišljali še o tretjem programu, proizvodnji homokinetičnih zglobov oziroma sklopov, vendar je ta inačica zaenkrat še v zraku, ali vsaj v okviru slovenskih železarn trenutno predvidena v sestavi proizvodnje Plamena iz Krope. Vsekakor pa je vse odvisno od kragujevške Crvene zastave, ki bi se pri teh sklopih morala udeležiti najmanj z dvema tretjinama denarja.
Kakorkoli že načrtujejo v Žični nove tehnologije, vse predlagane so zahtevne. To pa pomeni, da bodo morali pripraviti tudi ustrezen strokovni kader, saj sedanja izobrazbena sestava zaposlenih ne daje dovolj poroštva za kakovostno uresničevanje novih in zahtevnih tehnologij. Tako je od 453 zaposledni kar 384 delavcev s kvalifikacijo, polkvalifikacijo ali nekvalificiranih, srednjo izobrazbo ima 53 zaposlenih, 16 pa jih je z višjo ali visoko izobrazbo.
Novi tednik, 17. 2. 1983
