Na letni konferenci ZKS celjske občine, ki j e bila pred kratkim v Celju, se je sekretar občinskega komiteja tovariš Pelko dotaknil v svojem obširnem poročilu med drugim tudi dela občinskega ljudskega odbora v Celju. Občinski odbor je imel lani 8 sej, na katerih so povprečno obravnavali po 9 točk dnevnega reda. Jasno je, d a zaradi tako obsežnih dnevnih redov seje niso bile vsebinsko poglobljene, ker odborniki niso bili dovolj seznanjeni s problemi, saj iz skromnih izvlečkov niso dobili jasnega pregleda nad problemi in zaradi prenatrpanih dnevnih redov so bili tudi utrujeni.
Zaradi tega so bile razprave premalo živahne in poglobljene, saj je na vsaki seji govorilo povprečno le 12 govornikov.
Govorili pa so po navadi le komunisti, ki aktivno delajo v raznih svetih. Pomanjkljivost dela je bila tudi v tem, da so na sejah obravnavali dosti vprašanj, ki so imela pretežno upravnopravni značaj in so bila zaradi tega več ali manj formalna. Zato bi morali v bodoče prenesti reševanje takih vprašanj na aparat organov družbenega upravljanja, občina pa naj bi dajala le naloge in smernice.
Seje ljudskega odbora bodo uspešnejše, če bodo dnevni redi krajši in skrbno pripravljeni in če bodo odborniki prej
dovolj podrobno seznanjeni z vprašanji. Seveda bodo morali odborniki tudi sami pokazati več zanimanja za probleme in več čuta odgovornosti za svoje delo.
Občinski ljudski odbor v Celju je na svojih sejah obravnaval vse pereče probleme iz gospodarstva, kulture, prosvete, zdravstva, socialnega varstva in komunale. Zlasti pa je bilo na dnevnem redu dostikrat težko in aktualno stanovanjsko vprašanje in je ljudski odbor s tega področja sprejel lani kar 6 odlokov. Uspeh takega dela j e bil viden lani tudi v tem, da še nobeno leto po osvoboditvi ni bilo začetih toliko gradenj kot prav lani.
Sveti pri ljudskem odboru so že prebredli začetne težave in je njihovo delo dokaj uspešno, vendar je bila pomanjkljivost v tem, da so sveti prilagojevali delo trenutnim potrebam. Z drugimi besedami povedano, delo svetov ni bilo usmerjeno s programom za določeno obdobje, hkrati pa je bilo premalo sodelovanja med posameznimi sveti. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se za reševanje skupnih vprašanj sestajali vsi tisti sveti, ki so zainteresirani za rešitev določenega problema.
Tudi triletno uspešno delovanje krajevnih odborov kaže, da bodo le-ti v bodoče važen organ pri reševanju predvsem drobnih vprašanj v obrobnih predelih mesta. Na t e h področjih so bili doslej tudi najbolj aktivni, predvsem pa pri reševanju manjših komunalnih problemov kot so gradnja in popravilo cest in vodovodov. Poseči bi morali v bodoče tudi na druga področja in reševala gospodarske probleme, šolstvo, socialna in davčna vprašanja in podobno. Seveda jim bo treba za uspešno delo zagotoviti tudi ustrezno materialno podlag, saj bo tako z majhnimi sredstvi ob sodelovanju občanov zagotovljen zelo v i sok učinek dela.
Močan vzvod pri družbenem upravIjanju občine predstavljajo zbori volivcev, ki bi morali biti mobilizator in iniciator vse dejavnosti ljudskega odbora. Lani so bili v Celju le 3 zbori volivcev, od teh je bil 1 sklican v zvezi z občinskimi volitvami. Glede na široko problematiko celjske občine in važno vlogo zborov volivcev, bi moral ljudski odbor zborom volivcev posvetiti večjo pozornost. Ker pa je bilo premalo zborov volivcev, so bila poročila odbornikov na zborih preveč splošna, odborniki pa so bili premalo pripravljeni, saj 60 po navadi le čitali poročila, ki j ih j e sestavil aparat ljudskega odbora. Volivci s takimi poročili po navadi niso bili zadovoljni, saj so želeli konkretneje obravnavati probleme svojega terena in dajati pobude za reševanje. Kljub tem pomanjkljivostim pa so volivci dali nešteto važnih pobud in konkretnih predlogov, vendar pa so odborniki na prihodnjem zboru volivcev le redkokdaj poročali, kako je ljudski odbor na svojih sejah t e predloge obravnaval.
Vse to narekuje, d a bo morala občina zbore volivcev sklicevati večkrat, poročila pa bodo morali odborniki prilagoditi tistim vprašanjem, ki so trenutno najbolj aktualna in pereča. Odborniki bodo morali na zborih volivcev poročati, kaj je občina ukrenila na predloge volivcev. Važna vprašanja, zlasti glede delitev sredstev, pa bi morala občina pred reševanjem v ljudskem odboru dati v obravnavanje zborom volivcev, da hi volivci o njih izrekli svoje mnenje in predloge.
Novi organ občinskega ljudskega odbora — zbor proizvajalcev bo moral usmerjati in koordinirati gospodarsko
dejavnost v občini. Podjetjem bo moral nuditi pomoč z raznimi priporočili, da bodo ustvarjala možnost za nove kapacitete, izkoriščala lokalno surovinsko bazo, izboljšala produktivnost dela in uvedla kooperacijo med posameznimi podjetji. Priporočila in ustrezni sklepi bodo morali slediti tudi analizam premijskih in tarifnih pravilnikov. Končno bo moral zbor proizvajalcev priporočali tiste investicije, ki so namenjene za dvig družbenega standarda, hkrati pa take, za katere bodo podjetja sama prispevala sredstva iz svojih skladov. Zelo važen problem, ki ga bo moral reševati zbor proizvajalcev je tudi racionalna gradnja stanovanj.
Dejavnost občinskega ljudskega odbora in še zbora proizvajalcev pa ne more biti uspešna brez aktivnega sodelovanja sindikalnih podružnic, ki morajo vplivati na delo občine, hkrati p a mobilizirati delovne kolektive za reševanje nalog v korist boljšega življenja delovnih ljudi.
Celjski tednik, 7. 3. 1958
