S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pobuda o združevanju celjskega gostinstva ni nova. Stara je nekaj let. Toda, vseeno doslej se je razbijala ob čereh subjektivnega značaja. In tudi zdaj, ko se je porodila nova misel o združevanju in s tem o prekinitvi izredne razdrobljenosti, ki ima vrsto negativnih posledic na področju reproduktivnih, razvojnih in nadaljnjih kvalitetnih možnosti, se pojavljajo ljudje, sicer redki, ki ji tako ali drugače nasprotujejo. In vendar se zdi, da je napočil tisti čas, ko bo zmagala pobuda, ki prevladuje v celotnem gospodarstvu. Tako kot je doslej ni moč naprej. Stopicati na mestu, pomeni korakati nazaj. Takšna pot ni v splošnem družbenem interesu!
Prav zato je politični aktiv občine Celje na začetku leta imenoval posebno delovno skupino z nalogo, da prouči vse možnosti nadaljnjega razvoja gostinstva v Celju. Skupina je svoje delo dobro opravila in po našem mnenju predlagala tudi edino sprejemljiv predlog o združitvi šestih gostinskih delovnih organizacij: Na-na, Ojstrica, Pošta, Ljudska restavracija, Majolka in Zvezda. Poleg tega so iz vrst gostinskih organizacij ustanovili pripravljalni odbor za združitev, ki je skupaj z delovno skupino, ki jo je imenoval občinski politični aktiv, sprejel obveznost, da nadaljuje začeto delo in ga pripelje do konca.
Že na začetku dela so se pojavili variantni predlogi glede samoupravnega položaja doslej samostojnih organizacij v okviru bodoče organizacije združenega dela. Prva misel se je zavzemala, da naj bi vsaka doslej samostojna organizacija imela status temeljne organizacije združenega dela. Nazadnje je prevladalo mnenje, da naj bi v okviru novega podjetja delale tri temeljne organizacije združenega dela: Na-na, Ojstrica in ostale štiri združene v eno.
Da bi delo pri združevanju bolje in hitreje teklo, je pripravljalni odbor imenoval tudi tri posebne komisije. Vrh tega so pri zavodu za napredek gospodarstva naročili predlog o nadaljnjih možnostih razvoja združenega podjetja.
Ne nazadnje zaradi tega, ker so še dosedanja prizadevanja majhnih in razdrobljenih gostinskih delovnih organizacij ustavljala le pri večjih ali manjših adaptacijah obstoječih lokalov. Na kaj več pa zaradi skromnih sredstev niso mogli misliti. V takem stanju pa ni videti perspektive celjskega gostinstva. Sicer pa ne gre samo za združevanje sredstev. Gre tudi za druge kvalitete, ki jih mora integracija prinesti. To je tudi vzgoja kadrov, specializacija dela in še marsikaj.
Po programu pa se integracija ne bo ustavljala samo pri teh šestih delovnih integracijah, marveč bo v poznejši dobi iskala nova pota povezovanja tudi z drugimi gostinskimi oziroma hotelskimi delovnimi organizacijami in ne nazadnje s kolektivi, ki vključujejo v svojo dejavnost tudi gostinstvo. Te oblike skupnega dela naj bi se pokazale zlasti v poslovno tehničnem sodelovanju.
Skratka, vse je pripravljeno,
da dosežemo tudi v celjskem gostinstvu kvaliteten premik. Ta je nujen zaradi časa, zaradi teženj, da gremo naprej in ne nazaj. V ta voz prizadevanj pa mora stopiti tudi gostinski delavec. V tem ni dilem!
M. Božič, Novi tednik, 7. 3. 1974
