Enotedenski predah v prvenstvenem boju zvezne lige so celjski rokometaši izkoristili ne le za prijateljsko srečanje z zagrebškim Medveščakom, marveč še za eno akcijo, zaradi katere so si pridobili veliko simpatij, saj je pokazala, da so tudi člani prvega moštva, torej zvezni ligaši, pripravljeni pomagati svojim funkcionarjem pri zbiranju denarnih sredstev. Gre za primer, ki je najbrž edinstven pri nas, osamljen in zato toliko bolj simpatičen in zgleden.
Odločili so se namreč, da prevzamejo na vlakih, ki so v nedeljo, 15. septembra vozili proti Novi Gorici na veliko proslavo primorskega ljudstva in vseh naših ljudi, prodajo piva in Sinalce ter kranjskih klobas. Naloge so se lotili z največjo odgovornostjo in tako kot izkušeni prodajalci. Kar niso prodali na poti do Nove Gorice, so ponujali še v mestu velikega slavja in potem na povratku domov.
Pri delu so uspeli, ne samo zaradi tega, ker so povečali klubsko blagajno za okoli 500,00 Sdin, marveč tudi moralno. Uspeli so v akciji, ki kaže, da ne gre za športnike, ki samo čakajo in zahtevajo, temveč za ljudi, ki so tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež k skupnim naporom klubske uprave.
Pri vsem tem se nehote poraja vprašanje, kako bi bilo, če bi v tako vlogo postavili zvezne nogometaše? Ker je odgovor na to vprašanje na dlani, zaslužijo celjski rokometaši toliko večje priznanje.
Celjski tednik, 26. 9. 1968
