S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Raziskovalna prizadevanja Muzeja revolucije Celje veljajo novejši zgodovini in kot del te strokovne pozornosti se obiskovalcu kaže nova stalna razstava, ki prikazuje razvoj Celja po letu 1945.
Razstava je nastajala postopoma in je razdeljena v tri cikluse. Prvi ciklus zajema obdobje od leta 1945 do 1950 in so ga avtorji Jože Vurcer, Andrej Rihter in Rolanda Fugger Germadnik predstavili že februarja 1987. Drugi in tretji del stalne razstave pa je zasnovala Rolanda Fugger Germadnik. Predstavlja zgodovino Celja od leta 1950 do leta 1963 in ta del so odprli marca preteklo leto. Tretji del razstave, ki zaključuje podobo Celja z letnico 1980, v Muzeju bodo odprli 21. novembra. Celotno razstavo je obliko val arhitekt Božo Podlogar, tehnično izvedbo so prevzeli Steklar in Tami iz Celja, fotografi Viktor Berk, Edi Masnec in Fotodelavnica MLR Slovenije. Finančno sta razstavo omogočili kulturni skupnosti Celja in Slovenije.
Natančna predstavitev zgodovinskega utripa mesta je v naših prostorskih možnostih iluzija, zato posveča razstava pozornost le najbolj izrazitemu in tipičnemu. Prvi in drugi del prikazujeta evforijo prvih po vojnih let in izgradnjo mlade družbe, tretji del pa dileme Celja kot starega industrijskega centra, ki se v sedemdesetih in osemdesetih letih znajde na revolucije razpotju. Breme zastarele gospodarske strukture postaja vse težji, ob tem pa se potencira še ekološka problematika. Obe vprašanji še vedno čakata odgovora.
Pri nas se le počasi pričenjamo zavedati, da današnji in jutrišnji dan rasteta iz včerajšnjega, zato se je izgubilo mnogo dokumentov, ki bi danes pomembno oblikovali našo zgodovinsko zavest. Zato gre toliko večja zahvala številnim posameznikom in organizacijam, ki so imeli odnos do dokumentov že takrat, ko so bili s tem še izjeme. Da je mesto oživelo za razstavo, pa so posebej zaslužni: Pavle Božič, Milan Božič, Viktor Berk, Vida Bogataj, Zdravko Božičnik, Živko Beškovnik, Janez Cvirn, Leopold Drame, Anton Drev, Ivo Erhatič, Rado Gabrovec, Lenka Gabrovec Molek, Risto Gajšek, Gustav Grobelnik, Mi lan Gorjanc, Stanko Hrovatič, Vito Haizler, Ivo Hanžič, Rado Jenko, Emil Jejčič, Darinka in Melhior Jošt, Majda Kvar, Stane Kokalj, Stanko Lorger, Ivan Meke, Ivanka Milovanovič, Janez Mavrič, Drago Medved, Božena Orožen, Silva Prelc, Bera Prime, Jure Pervanje, Oto Pestner, Otmar Riva, Pavel Rojs, Andreja Rihter, Stanko Reberšak, Franc Simonič, Jure Sadar, Minka Škorjanc, Demeter Švajcer, Vlado Šlibar, Olga Vrabič, Rudolf Vajdič, Igor Vodnik, Alenka Vogrinc, Vincenc Vipotnik, Jože Vurcer ter ustanove in delovne organizacije: Arhiv SRS, Aero, tozd Kemija, Centralni arhiv, DSSS, AD Kladivar, Cinkarna, Večer-Fotoarhiv, Etol, Emo, Formator, Fotokino društvo Celje, Geodetska uprava Celje, Hotel Evropa, Izletnik, Knjižnica Edvard Kardelj Celje, Kinopodjetje Celje, Kreator-Vezenine, Lik Savinja, Ljubečna Celje, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Metka, Nivo, OŠ I. celjske čete, OŠ Frankolovo, OŠ Ivan Kovačič-Efenka, Pokrajinski muzej Celje, Papirnica Radeče, Razvojni center Celje, SLG Celje, Občinski upravni organi Celje, Arhiv Srednje tehniške šole Maršal Tita Celje, Steklar Celje, Zgodovinski arhiv Celje, Zlatarna, Zavod za socialno medicino in higieno Celje, Zveza telesno kulturnih organizacij Celje, ZZB NOV Celje, SZDL Celje, ZSS Celje, Železarna Štore, in TVD Partizan Gaberje.
Rolanda Fugger Germadnik, Novi tednik, 16. 11. 1989
