Torkova 32. seja komiteja ZK v Celju je bila v celoti posvečena analizi izvajanja družbenega plana v celjski občini v prvem polletju letošnjega leta. Beseda pa je pravzaprav tekla samo o gospodarstvu, o samoupravnih in drugih skupnostih pa ne, sicer pa je to bilo nekak o razumljivo, saj so razpravljalci (večina direktorjev velikih in pomembnih celjskih delovnih kolektivov) kar po vrsti pričeli opozarjati na dokaj resno stanje v gospodarstvu, ki pa se seveda ni rodilo le za mejami celjske občine, ampak je v določenem pogledu tudi posledica gospodarskega stanja v Jugoslaviji in svetu.
Zaenkrat je izvozno-uvozna slika zadovoljiva, manj zadovoljiva je regionalna podoba: 41% izvoza gre na zahod, 53% na vzhod in 5% v nerazvite dežele. Pri uvozu pa takole: 66% uvažamo iz zahoda, 19% iz socialističnih dežel in 15,5% iz nerazvitih dežel. Tako je izvoz v nerazvite dežele le simboličen.
Trenutno najbolj pesti celjsko gospodarstvo nelikvidnost, težave z reprodukcijskim materialom (predvsem kemija), težave štorske železarne s kooperanti, Fiatom in carino in še bi lahko naštevali. Razprava je pokazala, da bo potrebno v samih tozdih temeljito pregledati plane, vitalizirati nekatere proizvodne programe, biti doslednejši v investicijah, predvsem pa doslednejši pri izvajanju doslej dogovorjenih sporazumov. Komite in Medobčinska gospodarska zbornica bosta intenzivno delali na konkretnih sklepih, čeprav čaka gospodarstvenike bistvo nalog na dolgoročnem reševanju obstoječega stanja, saj so si v razpravi bili enotni, da kratkoročne injekcije ne morejo v celoti kljubovati nakopičenim problemom.
Novi tednik, 13. 9. 1979
