Zobje, kakršni bi ne smeli biti


V Celju se s sistematskimi pregledi šolskih otrok ukvarja šolska poliklinika. Prav v teh dneh prihajajo v zdravstveni dom večje skupine otrok z najrazličnejših celjskih šol. Pregledali so že šolarje L, II., in III. osnovne šole, na vrsto pa bodo prišli še dijaki gimnazij, pedagoške gimnazije, šolskega centra za blagovni promet in morda še kateri. Sistematski šolski pregledi potekajo namreč po posebnem redu. Medtem, ko vsako leto obvezno pregledajo vse prvošolčke, pa bi naj otroci kasneje prihajali k sistematskim pregledom vsako drugo, ali vsaj vsako tretje leto. Kako pomembni so ti pregledi, dokazuje dejstvo, da kakih 20 odstotkov otrok pokličejo na ponovni pregled, oh katerem se pogovorijo tudi s starši.

Če bi izbirali najbolj množično bolezen med šoloobveznimi otroki, bi morali prvo mesto vsekakor prepustiti zobni gnilobi. Toda tudi tu se že vidijo prvi rezultati sistematičnejšega dela zobozdravstvene službe, ki posebno pozornost posveča prvošolcem. V nekaterih šolah je zobozdravstveno stanje otrok že kar zadovoljivo in kot kaže, res ni več daleč leto, ko bo osmi razred zapustila prva generacija otrok s povsem saniranim zobovjem. Precej pa je pri šoloobveznih otrocih deformacij telesne drže in napak, ki so se pojavile zaradi slabega telesnega razvoja. Zanimivo je, da pri teh dveh boleznih najbolj izstopajo nekatera območja — na primer Šmartno v Rožni dolini, kjer je očitna tudi precejšnja podhranjenost. Zato tudi zdravstveni delavci poudarjajo velik pomen pravilne telesne vzgoje in urejene prehrane, kar bo nov delovni čas nedvomno še zaostril. Bolezen, oziroma motnje, ki so med šolskimi otroki še vedno pogoste, so tudi govorne napake. Žal v Celju ni logopeda, pa morajo otroci k specialistu celo izven celjske regije. To seveda povečuje stroške, ovira pa tudi zdravljenje, ki bi ob drugačnih pogojih lahko bilo veliko učinkovitejše.

Celjski tednik, 29. 2. 1968