Na lokalnih volitvah, 20. novembra, se bo pet kandidatov potegovalo za županski stolček Mestne občine Celje. V Kongresnem centru Celje se je odvilo predvolilno soočenje, ki ga je organiziral Klub študentov občine Celje. Dotaknili so se tematik povezanih z mladimi občani, mestnim jedrom Celja, projektom Viseči most, zelenim prehodom in kvaliteto življenja.
Kandidati so se najprej na hitro predstavili in na kratko dodali nekaj besed o svojih programih.
Kandidat Gibanja Svoboda Uroš Lesjak je s kandidaturo pričel v Šmartnem v Rožni dolini. S tem je želel pokazati, da mu je mar tudi za primestje. Med razlogi za kandidaturo je navedel otožnost in zaspanost mestnega jedra ter zapostavljenost primestja. Želi si prebuditi Celje iz obolele otopelosti. Je direktor treh podjetij, kjer deluje uspešno. V svetu podjetništva je iz nič prišel do tega kar je danes, zato verjame, da lahko tudi pri politiki iz nič pride do zvezd. Navezuje se na močno strokovno podkovano ekipo, ki stoji ob njem in povezavo z ministri ter predsednikom vlade Robertom Golobom.
Sandi Sendelbah, ki je v kampanji pod okriljem Liste za Celje, je kandidiral že na prejšnjih lokalnih volitvah. Kot nekdanji uslužbenec Mestne občine Celje preko lastnih izkušenj izpostavlja korupcijo in slabe prakse aktualnega župana Celja.
Matija Kovač kandidira kot neodvisni kandidat, kljub temu, da je že dva mandata deloval kot mestni svetnik Levice. Sicer je arhitekt, njegovo vodilo pa je, da mora Celje postati mesto za vse. Želi si delitve oblasti na način, da so občani tisti, ki dajejo predloge, ki jih župan nato premisli in predela, mestni svet pa jih opredeli. Je odprt za sodelovanje v širokih koalicijah, za podporo strank in ostalih organizacij pa ga ne skrbi.
Kandidat Socialnih demokratov Primož Brvar je direktor javnega podjetja Nepremičnine Celje. Boril se bo za enakomeren razvoj vseh mestnih četrti in skupnosti. V preteklih mandatih je že deloval kot mestni svetnik in podpiral predloge aktualnega župana. Obrača se na svoje izkušnje, voljo, moč in vizijo. Meni, da je v Celju čas za novo energijo in generacijo.
Celjsko županovo listo zastopa aktualni župan Bojan Šrot, ki to mesto zaseda že 24 let oziroma 6 mandatov. Prepričan je, da so Celjani zadovoljni z razvojem mesta in njegovo urejenostjo. Še vedno ima precej volje in energije, pravi pa, da ima sedaj še bistveno več znanja ter izkušenj. Poudaril je, da so za nekatere neizpeljane projekte ovire prisotne predvsem v finančnih sredstvih, toda večino zadanih načrtov so z ekipo uspeli uspešno realizirati, kot je npr. gradnja centralne čistilne naprave.
MLADI
Sklop tematike, ki se tiče predvsem mladih , torej gradnja stanovanj, delovna mesta, izseljevanje ipd.
Bojan Šrot je mnenja, da v Celju ni prisotnih veliko težav, kar se tiče mladih, saj za njih naredijo v zadnjem času nekako največ. Negiral je podatke, ki jih je predstavil organizator in zatrdil, da je število prebivalcev v kategoriji od 15-29 let, v zadnjih letih ves čas približno enako. Kljub temu podpira, da mladi odhajajo v svet in v tem ne vidi problema.
Uroš Lesjak je nasprotoval Šrotu in poudaril, da trend migracij v smeri iz Celja pod vprašaj postavlja učinkovitost občine. Njegov cilj je spremeniti trend, torej, da se mladi priseljujejo v Celje in ne obratno. Primož Brvar je povedal, da gre tu bolj za rotacijo delavcev, kar je povsem normalno. Celjani hodijo v Ljubljano, ljudje iz okolice Celja pa v Celje. Meni, da ta problem leži bolj na duši države kot pa v lokalnem okviru.
Sandi Sendelbah je bil precej kritičen, namreč, da je Celje nezanimivo za ljudi iz razvitega okolja, saj ekološko ni sanirano, da nima obrtnih con, zato se ne more razvijati gospodarstvo, da ni univerzitetno mesto, torej imajo po njegovem mnenju mladi več razlogov za odselitev kot pa priselitev.
Matija Kovač je kot problem izpostavil, da izobraženi odhajajo iz Celja, zato mesto na ta način stagnira. Brvar je ponudil rešitev, ki jo vidi v razvoju mesta kot visokošolskega središča, kar bi pritegnilo nove izobražene ljudi.
Lesjak je glede stanovanjske politike povedal, da je v čakalni vrsti za stanovanje več kot 500 prosilcev in da je gradnja prepočasna. Šrot je o tem kontriral, da so v zadnjih letih zgradili in namenili kar tretjino stanovanj prav mladim družinam. Brvar je dodal, da ima Celje največje število javnih najemniških stanovanj na prebivalca in da se v Celju dobro skrbi za javni fond najemnih stanovanj.
Tako Brvar kot Lesjak sta mnenja, da bi pri reševanju problema pripomogel tudi razvoj gospodarstva z delovnimi mesti z visoko dodatno vrednostjo. Lesjak meni, da je naloga občine, da privabi podjetja, ki bodo odprla delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, do tega pa bo lahko prišlo, ko bomo imeli sprejet občinski prostorski načrt (OPN), ki bo dolgoročen in je osnova razvojne strategije. Težave pri OPN opaža tudi Kovač, ki meni, da gre za zastarel načrt in je nujno, da se ga popravi.
Šrot je prepričan, da Celje že privablja visoko kvalificirano delovno silo oziroma takšno, ki je pomembna za gospodarstvo. Dodal je podatek, da se na delo v Celje vozi dvakrat več ljudi v primerjavi s tistimi, ki odhajajo na delo iz Celja.
Lesjak je povedal je, da se je potrebno odmakniti od težke industrije in znebiti slabo plačanih delovnih mest za trakom, kot so npr. pri Celjskih mesninah. Šrot je repliciral, da je v Celju veliko kvalitetnih podjetij z dobrimi plačami. Lesjak je nato nadaljeval, da si želi obuditi Tehnopolis, ki je bil dobro začrtan projekt, a je po njegovih besedah zašel na črna pota, tudi pod vplivom botrstva Mestne občine Celje in Šrota.
Sendelbah je glede integracije mladih iz priseljenih družin v okolje povedal, da v tem vidi velik problem in meni, da bi bili potrebni pogovori s priseljenci, če sploh imajo željo po integraciji svojih otrok v okolje ali gre zgolj za iskanje bonitet. Kovač kot pomemben faktor pri integraciji mladih priseljencev vidi urbanizem. Pozornost bi posvetil trendu getoizacije in se skušal z njim tudi soočiti. Po mnenju Šrota integracija ni možna čez noč, otroci imajo na voljo dodaten pouk slovenščine, problem vidi bolj v tem, da so predvsem ženske nekako izobčene iz družbenega dogajanja in se težje integrirajo.
Sendelbah je izpostavil še, da ima Mestna občina Celje enega izmed najnižjih prispevkov za prvorojence, s čimer je morda malo namignil, da bi rad to zvišal.
MESTNO JEDRO
Mnogi mestno jedro Celja poimenujejo kar mesto duhov, zato je v tem sklopu tematika nanesla na samo mestno jedro Mestne občine Celje.
Kar se tiče praznine in ne živahnosti mestnega jedra, Bojan Šrot težave pripisuje zasebnim lastnikom, medtem, ko Uroš Lesjak in Primož Brvar rešitev vidita prav v povezovanju zasebnih lastnikov in prostorov, ki so v lasti Mestne občine Celje.
Šrot je mnenja, da se mora Celje primerjati z mesti, ki so mu podobna. Prepričan je, da je Celje bolj živahno kot npr. Kranj ali katero drugo nam podobno mesto. Tudi Brvar meni, da mestno jedro živi, še posebej ob sobotah, toda poudaril je, da je ritem življenja drugačen kot je bil nekoč in da na to nimamo prevelikega vpliva.
Matija Kovač bi mestni utrip izboljšal s povečanjem števila mladih družin, pravi pa, da je temeljnega pomena, da občina prične izvajati bistveno delo, ki je reurbanizacija. Izpostavil je še javne zavode, ki morajo izvajati kakovostne vsebine in programe, ki bi na tedenski ravni v Celje pozivali znane zasedbe, ki bi izvajale konstantne prireditve, predstave ali koncerte. Glede zavodov je bil kritičen Sandi Sendelbah, ki je mnenja, da je tu prisotno malo preveč politično kadrovanje. Tudi mestni marketing po njegovem mišljenju slabo deluje, zato se Celje ne razvija turistično.
Lesjak je govoril tudi o tem, da je bilo Celje včasih kulturno središče in da je danes ključ do tega uspeha digitalizacija, ki opremi turista z informacijami že pred prihodom v mesto. Še nekoliko ožje, kar se tiče digitalizacije, je beseda tekla o digitalizacije parkirišč. Po mnenju Lesjaka bi to privabilo več ljudi, saj so aktualni sistemi parkomatov zastareli. Šrot je stal za trenutnim parkirnim sistemom in ga podprl, v smislu, da je zelo poceni za uporabnike, polege tega pa je po 16. uri parkiranje brezplačno v vseh conah.
Sendalbah je izpostavil še dejstvo, da imamo v mestnem jedru nerodno zadevo, in sicer institucijo državnega pomena – zapor. To po njegovem mnenju ne spada v mestno jedro Celja, zato bi on objekt nujno izpraznil in ga izkoristil za druge namene.
VISEČI MOST 
Projekt viseči most, o katerem si lahko kaj več preberete TUKAJ, je bila tudi ena izmed perečih tem soočenja.
Bojan Šrot je zagovornik projekta in meni, da gre za projekt, ki se sfinancira sam, poleg tega pa lahko še kaj doprinese v finančnem smislu. Primož Brvar sicer projekt podpira, ideja se mu zdi zanimiva, ne sme pa biti prioriteta. Sandi Sendelbah, Matija Kovač in Uroš Lesjak projektu nasprotujejo.
Lesjak meni, da ima Celje že vrsto atrakcij in znamenitosti, ki so potrebne prenove. Omenjal je spodnji in zgornji grad, možnost vpeljave vzpenjače do gradu itd. Sendelbahu se to zdi povsem nesmiseln projekt, ki bi ga tujci že davno realizirali, če bi bil res tako dober, kot je govora. Kovač bi denar namenjen za projekt raje investiral v energetsko sanacijo mesta, poleg tega pa ima pomisleke tudi glede posegov v naravo.
Šrot je še pojasnil, da zadevo ne bodo gradili iz občinskega proračuna, Kovač pa je potrdil, da bi projekt sicer res prinesel nekaj dobička, a bi hkrati pripeljal nove težave, kot so parkirišča in nezadovoljstvo občanov na teh predelih.
ZELENI PREHOD
V tem sklopu je debata tekla o onesnaženosti zraka, v načinih pridobivanja energetskih virov, kandidati pa so se najbolj razgovorili o toplarni.
Uroš Lesjak bi na zadevo, ki se tiče zelenega prehoda, celostno pristopal. V ospredje je postavil tudi ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Celju bi ponudil alternativo za zemeljski plin, in sicer sončne elektrarne, kjer gre sicer za zapleten proces. Primož Brvar se glede sončnih elektrarn strinja, toda želi postopoma pristopati k temu, Bojan Šrot pa ima namen uvesti sončno elektrarno.
Glede toplarne so Sendelbah, Šrot, Lesjak in Brvar mnenja, da gre za dobro zadevo.
Brvar bi povečal kapacitete toplarne, medtem, ko Lesjak vidi problem v tem, da zadeva ne dosega dovolj visokega temperaturnega izgorevanja, kar povzroči, da na koncu ni mokrega čiščenja, ki pa je nujno potrebno. Sam toplarno v trenutnem stanju ne vidi kot dolgoročno rešitev, bi jo pa dogradil.
Šrot je o toplarni povedal, da imamo v Celju prav zahvaljujoč temu projektu eno najcenejših ogrevanj v Sloveniji. Poleg tega se z ekipo ukvarjajo s širjenjem okoljevarstvenih dovoljenj, da bi lahko skurili še več odpadkov, s tem pa zagotovili več energije.
Sandi Sendelbah je kot pomanjkljivost označil čiščenje dimnih plinov, ker se ne upošteva tehnologije oziroma evropskih predpisov. Če bo izbran za župana bo saniral čiščenje dimnih plinov. Šrot mu je nasprotoval, da je zadeva usklajena z najboljšimi možnimi tehnološkimi sistemi in nima nobenih problemov s čiščenjem dimnih plinov.
Sendelbah je poudarjal še zadeve o merilnici delcev prahu v zraku, katere premik je pokritiziral, za kar mu je Šrot pojasnil, da lokacija merilnih naprav ni v domeni občine.
Matija Kovač meni, da se zadeve o onesnaženosti zraka rahlo napihujejo oziroma histerizirajo, kar povzroča škodo počutju Celjanov. Vsekakor bi posodobil načrt kakovosti zraka. Problem vidi v tem, da imamo za prednostni vir zapisan plin. Brvar se je na to odzval s tem, da je Nemčija najbolj zelena v Evropi in imajo plin, ki najmanj obremenjuje okolje.
Kovač strmi k ”zero waste” strategijam pri ravnanju z odpadki in želi Celje v tem smislu napraviti napredno ter sodobno, kar pa je Brvar označil za iluzijo.
Sendelbah je izpostavil tudi nedavno posekan drevored ob celjski bolnišnici in poudaril, da se v Celju zelo na preveliko žaga drevesa, s čimer je izzval Šrota, ki je dejal, da se vsa drevesa požagajo po mnenju strokovnjakov, zato, ker niso zdrava ali pa se korenine nepravilno zarastejo in povzročajo škodo. Predstavil je tudi, da je njegov cilj posaditi 300 dreves letno.
(NE)KVALITETA ŽIVLJENJA
Sklop, ki je v večjem delu zajemal prometno infrastrukturo in debato o mestni obvoznici, ki bi naj razbremenila pogosto (pre)polno Mariborsko cesto.
Sandi Sendelbah je bil znova kritičen do vodenja situacije Mestne občine Celje, kar se tiče nove obvoznice. Meni, da bi se moral v tem primeru izkoristiti državni proračun in tudi sprejeti predlog, ki bi ga naj predlagala DRSI (Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo). Bojan Šrot se je na to odzval, da se je potrebno tudi do državnih sredstev vesti odgovorno in da je mestna obvoznica, ki je v načrtu Mestne občine Celje, speljana najceneje mogoče ter najbolj optimalno.
Uroš Lesjak bi izbral takšno pot, ki sodeluje z državo, s tretjo osjo in je najbolj primerna za okolje ter razvoj. Izpostavil je pomembnost tesnega sodelovanja mestne oblasti z ministrstvom, kar je prednost njega in njegove ekipe.
Matija Kovač je podal mnenje, da je obvoznica, ki je v načrtih Mestne občine Celje, boljša na kratki rok, toda potrebno je razmišljati dolgoročno. Dejal je tudi, da se je na tej točki treba vprašati, kaj smo tako dolgo delali, da zadeve še nimamo pod streho.
Primož Brvar je mnenja, da je obvoznica vsekakor nujno potrebna. Zanj je to eden izmed ključnih projektov mesta in verjame, da se bodo kandidati poenotili glede tega, ne glede na to, kdo bo na oblasti. S tem se je strinjal tudi Kovač.
Za konec je še vsakemu izmed kandidatov pripadlo 30 sekund za poziv volivcev na volišča, kar si lahko pogledate v videoposnetku.
Oglejte si tudi celoten posnetek soočenja:
Simon Valant
