Kakor številna območja v Sloveniji, kjer se lahko pohvalimo s številnimi narečji, imamo tudi v Celju nekaj izrazov, ki so posebnost tukajšnjega govora.
Mojmir Mosbruker je v Facebook skupini Cjele, Cjele! opozoril na besedišče, ki je bilo leta 1990 izdano v publikaciji Živeti s Celjem, del gradiva pa se nahaja na spletišču IV. osnovne šole Celje , in sicer v razdelku celjske posebnosti.
Tam so tudi zapisali, da je celjšina geografsko zelo omejena – od Levca do Vrbnega pri Šentjurju in od Vojnika do Laškega.
Morda tudi sami uporabljate katero od spodnjih besed:
Značilnosti glagolov, samostalniške posebnosti in celjščina
bogi člouk – ubogi človek
Cele – Celje
činken – majhen
čižek – malček
črez, črešna, žrebli – čez, češnja, žeblji
date, vete, grete – daste, veste, greste
gnar, popoudn – denar, popoldne
grema, jejma, hočema, midva sma – greva, jejva, hočeva, midva sva
h klom – k tlom
jes – jaz
klačiti – tlačiti
koj, jiva – konj, njiva
kupo, vido, reko – kupil, videl, rekel
se vstanem, sem se vstala – vstanem, sem vstala
sma šle – sva šli
tet avto, tetale hiša, teto vino – ta avto, ta hiša, to vino
uste, rebre, vrate, molitva – usta, rebra, vrata, molitev
v mest, mlek – v mesto, mleko
vejo, grejo, bojo – vedo, gredo, bodo
wokn – okno
z nožom, s čevlom – z nožem, s čevljem
In še primer uporabe nekaj povedih: “Tetele čevle bi najraj črez wokn zabriso. Sm jes u Celu premale kupo. Pa tulk dnarja sm čez vrate vrgo. Ker sm nerodn ko koj, sm stare na jivi uničo, ko sm s čevlom grude touko”
