Sneg, prvi sneg! Za otroke ni večjega veselja. Zato je bilo med nadebudneži kar nekaj razočaranja, ko so v soboto zjutraj svoje noske pritisnili na mrzlo šipo; kakšna smola, snega okoli naše hiše je bilo zgolj za vzorec!
A že na bližnjih gričih se je prav lepo belo lesketalo in ko so izvedeli, da za prve letošnje zimske radosti vendarle ne bodo prikrajšani, je bilo veselje nepopisno!
Vsi trije so se natrpali na zadnje sedeže Seat Tarrace, tega velikega in udobnega avtomobila, ki nam ga je za čez vikend posodila Avtohiša Drev iz Petrovč. V prostoren prtljažnik, ki pod seboj skriva še dva dodatna sedeža, smo naložili sanke in se zapeljali na bližnjo vzpetino. Zgolj kakšnih 100 metrov višje je bil ambient kot v zimski pravljici. Božajoči sončni žarki so naredili idealno vzdušje za sankanje in postavljanje snežaka!
V Mozirskem gaju imajo Božično bajko Slovenije
Vendar s tem veselodecembrskih pustolovščin za našo družino še ni bilo konec. Ko se je začelo mračiti, smo se ponovno posedli v Tarraco in se odpeljali v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer Mozirski gaj že nekaj let zapored pripravlja Božično bajko Slovenije – počivajočo naravo gaja v zimskem času odenejo v kar 1,5 milijona lučk, oblikovanih v atraktivne oblike.
A za nas, vajene avtomobila nekoliko starejše letnice, je bila že sama vožnja v Mozirje s Seat Tarracom svojevrstna dogodivščina s futurističnim pridihom. Ne samo, da se avtomobil praktično zlije s cesto in je vožnja prijetno mehka, kot da bi križaril po veliki žimnici, ne pa po slabo poflikanih slovenskih cestah. Na voljo je serija elektronskih pripomočkov in pomagal, ki izkušnjo naredi še prijetnejšo, varnejšo. Od asistence pri vožnji, ki volan samodejno korigira, če zavijete preveč proti sredinski črti ali robu vozišča, do lučke, ki na ogledalu opozarja na vozila v mrtvem kotu, pa do aktivnega tempomata, ki hitrost prilagaja tudi avtomobilu pred vami, navigacije na velikem preglednem zaslonu, bogatega spektra multimedijskih funkcij in drugega. Nedvomno sinova najljubša je bila vzvratna vožnja, ki jo “gledaš kar po televiziji!”
A več o Seatu Tarraco, ki je v osnovni verziji dostopen že družinam s povprečnimi dohodki, in drugih Seatovih vozilih, se pozanimajte v Avtohiši in servisu Drev v Petrovčah. Mi se vrnimo k naši zgodbi.
Otroško navdušenje in atijeve skrbi
Da je Mozirski gaj z Božično bajko tudi v zimskih mesecih izjemno priljubljena izletniška destinacija, smo se prepričali takoj ob prihodu, ko so nas redarji zaradi zasedenosti asfaltnih parkirišč usmerili parkirat kar na bližnji travnik. Ta je ob prihodu res še bil zeleno-bel, a še vedno nezmrznjena podlaga mi je dala misliti, kako bo z njega zapeljati ob povratku, ko se bo nedvomno spremenil v veliko zdrizasto blatno površino.
Odločil sem se te skrbi potisniti na stran za kasneje ter se osredotočiti na veselje naših malčkov, ki so v daljavi že opazili migetajoče lučke.
In res, kmalu se je zanje začela prava božična bajka; na stotine estetsko okrašenih dreves, grmičkov, drevoredov, prikupnih lesenih hišic, kapelice, mostov čez potoček in drugih je, skupaj s snežno kraljico, božičkom, prijetno glasbo in vonjem po kuhanem vinu in čaju, ustvarilo resnično pravljično vzdušje.
Obiskovalcev se je kar trlo, a Božična bajka je postavljena na tako obsežnem prostoru, da ni dajala vtisa gneče – po njem vas vodi dobro označena, uhojena in nič kaj blatna pot.
Otrokom je bilo še posebej všeč v “vrtu za najmlajše”, kjer so v bleščečih pravljičnih hišicah v obliki gob, soda in drugih struktur domovale pravljične vile. Mamici je bil najbolj všeč svetleči drevored, atiju pa razgled z velikega stolpa sredi parka, s katerega je bil lep razgled po migetajoči okolici.
(S)pelje po cesti in blatu
Pomrznjeni rdeči noski in lička so nam po uri in pol sprehoda med pisanimi lučkami sporočili, da je čas za odhod. Še skodelica vročega čaja in sladkorna pena za otroško veselje in že smo se podali nazaj na travnik z “našim” Tarraco-jem. Ati se ni motil, travnik se med našo odsotnostjo čudežno spremenil v veliko njivo blata, v kateri je zakopanih obstalo že kar nekaj avtomobilov. Se bomo s Tarracojem prebili na “suho”?
Kmalu po elektronskem vžigu (za odklepanje, zaklepanje in prižig/ugašanje avtomobila lahko imate ključ kar v žepu) je bilo jasno, da so bile skrbi odveč. Avto je počasi, a zanesljivo zapeljal po mehki podlagi ter kmalu dosegel utrjen teren lokalne ceste. In že smo bili, polni vtisov, na poti domov.
Prijetno topla in mehka vožnja je otroke uspavala v trenutku. Praktično nikoli se ne zgodi, da jih spanec premaga na poti tja in nazaj, a v udobju velikega SUV-ja se je zgodilo prav to. Otroci so se pogreznili v spanje, ati in mami pa sta do doma imela mir za pogovor in deljenje vtisov.
Izkušnja parkiranja na “travniku” je sicer sledeči dan zahtevala manjšo čistilno akcijo, a ob misli na težave nekaterih ostalih voznikov je ugotovitev, da se je Seat Tarraco izkazal tako na cesti kot izven nje, več kot na mestu.
Še največ pa šteje otroško zadovoljstvo in obujanje vtisov, ki še naslednje dni niso pojenjali. Božična bajka Slovenije in Seat Tarraco sta nam omogočila res pristno veselodecembrsko doživetje.
Zadovoljni ati
