Pretekli petek smo na veselje mnogih končno dočakali noč čarovnic, praznik, katerega slavijo predvsem v angleško govorečem svetu, kot na primer Irskem, Angliji, Kanadi, ZDA. Na ta večer se po običaju otroci preoblečejo v kostume (predvsem v čarovnice in raznorazne pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Lahko bi rekli, da imamo kar dva pusta. Tako kot v marsikaterem drugem mestu, je tudi Celje premoglo kar nekaj lokacij zabave. Za vas smo se ustavili na Starem gradu Celje, kjer je potekal dogodek Noč strahov, posvečen predvsem otrokom.
Tokrat sem tudi sama imela priložnosti biti del ekipe. Posodili so mi srednjeveško obleko v kateri sem se ponosno sprehajala med obiskovalci in se tu in tam s katerim tudi slikala. Za piko na i sem v času vodenega ogleda dobila priložnost voditi dve skupini, pri čemer seveda v prvo še zdaleč nisem vedela kaj natanko me čaka na koncu. Nedvomno zabavna izkušnja, zaradi katere vam tokrat lahko ponudim ne samo opazovanje od zunaj, temveč tudi dogajanje zadaj. A začnimo na začetku.
Ura še ni odbila štiri popoldan, ko so pred vrati gradu že čakali navdušeni malčki. V našem “štabu” se je zbiralo vedno več ljudi, vedno več nastopajočih. Celjanom sta se pridružila tudi društva vitezov iz Hrvaške in Slovaške. “Gremo! Vsi na svoja mesta, da lahko odpremo vrata,” je začetek naznanila Sandra, članica vitezov Belega volka. Res je vsak zasedel svojo točko, nekateri v viteškem taboru, drugi ob ognju.
V viteškem taboru so si otroci ob pomoči grajskih dam lahko okrasili čarovniške klobuke in ogrinjala, prav tako pa je vsak izmed njih lahko dobil tudi poslikavo obraza. Istočasno so ob robu ploščadi potekale delavnice ustvarjanja voodoo lutk, v luknji pa so se lahko preizkusili tudi v streljanju z lokom. Opaziti je bilo mnogo malih in velikih čarovnic, tu in tam tudi kakšno pošast. Med njih so se pomešali tudi vitezi, Smrt, zombiji in mnogi drugi.
Zdelo se je, da bo dogodek dobro speljan, vse dokler ni prišlo do zloglasnega ognjenega plesa. Slednji se je tokrat odvijal v luknji, ki je zaradi svoje nepregledne lokacije onemogočala ogled določenemu številu obiskovalcem in sprožil kar nekaj negodovanja Mnogi so tako “napadali” mimoidoče viteze, jih zasipavali z vprašanji “Ste nori?” in “Kako ste si vi to predstavljali?“, kar je pripeljalo do tega, da je organizator obljubil povrnjen denar. Žal so to nekateri izkoristili in tako k recepciji pristopali z obtožbami: “Moj otrok ni od danes ničesar odnesel! Kje dobim nazaj denar?”, pri čemer je ob osebi stal nasmejan otrok s čarovniškim klobukom in ogrinjalom (obojno narejeno na delavnicah) ter razlagal kako se je zabaval.
Kljub temu so mnogi z navdušenjem spremljali ognjeni ples ter po koncu vsake točke vriskali in ploskali. V izogib neljubemu dogodku bi si organizatorji morda v naslednjem letu lahko umislili napovedovalca, ki bi s svojimi objavami ljudi ves čas vodil.
Nedvomno je najbolj zabaven del prireditve bil voden ogled po gradu. Na pot sta jih popeljala vitez in dvorna dama, sam vstop pa jim je z besedami: “Pa ne skrbite, še se bomo srečali,” dovolila kar Smrt sama. Ljudje so se sprehajali mimo mrtvih žensk, morilskih nevest, ujetnikov, ki so kričali in prosili za pomoč ter raznoraznih mrtvih prebivalcev gradu. Zmotili so tudi obred svečenikov, ki so iskali človeško žrtev, se sprehodili po peklu in svojo pot končali v klavnici. V zadnji sobi so nedvomno prestrašili največ ljudi. Ko sem se tako grela ob ognju, sem lahko prisluhnila krikom iz sosednje “klavnice” in se seveda odločila pogledati. No, kaj hitro sem razumela čemu vso kričanje. Ljudje, ki so se spuščali po lesenih stopnicah, so pred sabo zagledali 3-4 krvave in kričeče moške, pri čemer je en rezal “človeško telo”, ostali pa so s krvavimi sekirami in noži hodili proti skupini prestrašenih ljudi. Radi so tudi grabili za noge in s tem še dodatno prestrašili že tako prestrašene obiskovalce.
Mnogi, ki so bili sprva nezadovoljni s čakanjem v vrsti, so po vodenem ogledu prišli ven nasmejani, nekateri so šli celo dvakrat. Ironično, a ravno zadnja skupina je bila tista, ki je bila na koncu najbolj navdušena in je tako čestitala tudi nastopajočim.
Dogodek je kljub vmesnemu pripetljaju bil zelo dobro izpeljan. S primernimi delavnicami in dogodki je bilo za otroke dobro poskrbljeno in na koncu so ravno ti z gradu odhajali nasmejani in polni vtisov. KUD vitezi belega volka je v izpeljavo prireditve vložilo ogromno časa, entuziazma in veliko lastnih finančnih sredstev. Lepo je videti, da je še kdo pripravljen vlagati v dogodke na celjskem gradu in s tem ohranjati zgodovino knežjega mesta.
Vabljeni k ogledu priložene fotogalerije, ki je nastala tekom dne, hkrati pa upam, da ste vsi lepo preživeli ta čarobni dan, kjerkoli že ste bili.
[simpleviewer width=100% height=700 id=701]
Kristina Strašek
