V Zavodu Celeia Celje so v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje v okviru Pravljičnega Celja 2024 v 32 dneh pripravili več kot 65 dogodkov. Obisk slednjih in same destinacije se je povečal skoraj za četrtino. Za dobrih 40 % se je decembra povečal tudi obisk Celjskega gradu.
V Zavodu Celeia Celje so pričakovali, da bo dogodke obiskalo okoli 10 % več obiskovalcev kot leta 2023. Tokratni decembrski obisk Celja pa je presegel vsa pričakovanja.
Pravljično deželo je po njihovi oceni obiskalo okrog 80.000, samo mesto Celje pa več kot 100.000 obiskovalcev. Največ ljudi na mestnih ulicah so našteli prvi dan dogajanja na prižigu lučk (okrog 10.000) ter v času koncerta na prostem Žana Serčiča (okrog 8.000).
Dodatne programske vsebine, podaljšan obratovalni čas med vikendi in ugodne vremenske razmere so vplivale tudi na obisk Celjskega gradu. Slednjega je obiskalo skoraj 5.500 turistov (brez udeležencev posameznih dogodkov), kar je 42 % več v primerjavi z decembrom 2023. Od 69 % tujih turistov jih je bilo največ iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije in Rusije oz. Ukrajine. Največji porast, kar 65 %, je bil zabeležen pri obiskovalcih iz sosednje Hrvaške. Celjski grad je sicer odprt vse dni v letu. Januarja ga je mogoče obiskati od 10. do 16. ure.
Direktorica Zavoda Celeia Celje, mag. Maja Voglar, je na to temo dejala: »Na skoraj četrtino večji obisk v primerjavi z letom 2023 je vplivalo kar nekaj dejavnikov. Poleg programa in novosti, ki, kot so nam zaupali obiskovalci iz drugih slovenskih krajev, v Celju zagotavljajo pristno, urbano, prijetno praznično izkušnjo, je k odličnemu obisku zagotovo veliko pripomoglo stabilno in suho decembrsko vreme.
Ob tem dejavniku, na katerega nimamo vpliva, pa sta bili ključni seveda tudi promocijska kampanja in novica, da je bilo Celje na razpisu Mreže evropskih božičnih mest izbrano za evropsko božično mesto leta 2025. V Celju smo tako dokazali, da smo obiska vredna adventna destinacija in da lahko ponudimo vsebine, ki jih drugje ni mogoče videti ali doživeti.«
Programske usmeritve k izrazitejši unikatnosti, pristnejšemu stiku z lokalno identiteto, krepitvi medgeneracijskega in medsektorskega sodelovanja ter ustvarjanja urbanega doživetja (s poudarkom na kulturi, umetnosti in gastronomiji) z dodatno vrednostjo za lokalno skupnost, so se po mnenju sodelavcev ZCC pokazale kot dobre. Bolj kot doslej med drugim vključujejo mestne ponudnike ter druge deležnike v mestu.
Pri ZCC bodo do konca januarja z anketami in drugimi metodami opravili evalvacijo posameznih programskih (Zakladnica daril, pop-up dogodki, Pravljična dežela, koncerti na prostem, severni pol, Glasba iz K67 …) in drugih segmentov (trajnostna mobilnost, varovanje, ravnanje z odpadki …) ter na podlagi te začrtali smernice, kako v slovenskem in mednarodnem prostoru čim bolje unovčiti naziv evropsko božično mesto 2025.
Preberite tudi:
